Kaj je DeFi?

Na kratko povedano: DeFi je kratica za decentralizirane finance, oziroma decentraliziran finančni sistem.

To pomeni, da se lahko vse storitve, ki jih poznaš iz tradicionalnega finančnega sveta (kot npr. posojanje ali izposojanje denarja, trgovanje s finančnimi instrumenti itd.) izvajajo decentralizirano in so prosto dostopne vsakomur.

Kaj pomeni to, da je nekaj decentralizirano in prosto dostopno?

V tradicionalnem (centraliziranem) finančnem sistemu storitve niso popolnoma prosto dostopne.

V kolikor želiš odpreti bančni račun, moraš iti na banko, kjer bančnik odloči o odobritvi bančnega računa. Če bančniku zaradi nekega razloga nisi všeč, ti lahko preprosto zavrne odprtje računa.

Podobno je s posojili. Če želiš dobiti posojilo, moraš bančnika prepričati, da ti ga odobri. Za posojilo se ponavadi zahteva neko zavarovanje (npr. kredit lahko zavaruješ z nepremičnino), vendar pa se lahko bančnik odloči, da tega zavarovanja ne sprejme, tudi če je dovolj visoko.

Pa ni le pri bankah tako. Če želiš trgovati z vrednostnimi papirji (npr. delnicami), moraš odpreti trgovalni račun pri borzno-posredniški hiši, ki ti odprtje računa lahko, seveda, zavrne.

Tudi če ti ga odobri, to ne pomeni, da imaš popoln nadzor nad svojimi financami. Tvoji vrednostni papirji so lahko kateri koli trenutek zamrznjeni, ali ti celo odvzeti.

Omenjeni primeri se mogoče zdijo ekstremni, vendar se vseeno dogajajo. Težave pri odpiranju bančnih računov so predvsem pogoste pri ljudeh, ki gredo delati v tujino in imajo tam kot tujci veliko birokratskih ovir (npr. dokazila o prebivališču). Če imaš težave že pri odpiranju bančnega računa, kako je šele pri pridobivanju kredita.

Tudi Slovenci, ki ne živimo v tujini, imamo nemalokrat težave pri uporabi storitev globalnih multinacionalk. Te namreč zaradi majhnosti našega trga nanj preprosto pozabijo oz. ga ignorirajo. En tak primer je Google Pay, ki ga Slovenci ne moremo uporabljati, ker Slovenija pač ni ena izmed podprtih držav.

Vse to so primeri centraliziranih sistemov, ki niso prosto dostopni vsem ljudem.

Njihovo nasprotje so decentralizirani sistemi, kot je blockchain. V tem članku se bomo fokusirali konkretno na decentraliziran finančni sistem (DeFi) na Ethereum blockchainu.

Značilnost DeFi aplikacij je to, da jih lahko uporablja kdor koli, ter da za njimi ni neke centralne avtoritete, ki bi ti lahko preprečila uporabo DeFi aplikacije, ali celo zamrznila tvoje premoženje v njej.

DeFi je decentraliziran, ter prosto dostopen vsakomur.

DeFi "bančni račun"

V kriptosvetu radi pravimo, da je vsak uporabnik "sam svoja banka". To pomeni, da ko si uporabnik naredi nek Bitcoin ali Ethereum naslov ter nanj nakaže neko količino BTC oz. ETH, ima ta sredstva popolnoma pod svojim nadzorom.

Nihče ne more temu človeku zamrzniti sredstev, kot to lahko naredi banka v tradicionalnem finančnem sistemu.

Kot prvi primer DeFi aplikacije tako lahko smatramo možnost, da si uporabnik ustvari BTC ali ETH naslov (address), ter privatni ključ s katerim nadzoruje ta naslov ter sredstva povezana z njim. To je decentraliziran osebni "bančni" račun.

Vendar DeFi je veliko več kot le osebni bančni račun. Poglejmo si še nekaj drugih DeFi produktov.

DeFi stabilne kriptovalute (stablecoins)

Eden največjih očitkov kriptovalutam je, da so preveč volatilne. Bilo je že nemalo dni, ko je cena Bitcoina ali Ethereuma bodisi poskočila, bodisi padla za 10% ali več.

Kako naj torej nekdo, ki bi si želel izstopiti iz centraliziranega finančnega sveta, uporablja DeFi, če pa mu potem vrednost premoženja tako močno fluktuira?

To je bil dolgo let eden večjih problemov v kriptosvetu, ki pa je nedolgo nazaj našel rešitev: stabilni kovanci oz. stabilne kriptovalute.

Kaj so stabilni kovanci? To so kriptovalute, katerih vrednost je vezana bodisi na ameriški dolar, bodisi na kakšno drugo izmed nacionalnih valut (evro, jen itd.).

Zgodnje vrste stabilnih kriptovalut so imele za seboj neko podjetje, ki je izdajalo ta stabilni kovanec ter imelo za kritje na svojem bančnem računu ustrezno količino nacionalne valute (npr. dolarjev). Taki stabilni kovanci so USDT (oz. Tether), USDC, BUSD, PAX ter še nekaj drugih.

Problem te prve generacije stabilnih kriptovalut je, da niso decentralizirane, saj za njimi stoji neko podjetje, ki mora imeti ustrezno kritje v dolarjih na svojem bančnem računu.

Zato je kasneje prišla druga generacija stabilnih kovancev, z bolj inovativnim načinom zavarovanja vrednosti kriptovalute, brez da bi bilo treba imeti zadaj bančni račun ter podjetje. Najbolj znana predstavnika te decentralizirane vrste stabilnih kriptovalut sta DAI in sUSD (Synthetix USD).

Več o decentraliziranih stabilnih kovancih ter o tem, kako delujejo, si preberi v tej objavi: Kaj so stabilni kovanci?

Stabilni kovanci obstajajo večinoma v obliki žetonov (tokens) na Ethereum blockchainu, tako da jih lahko uporabnik drži na svojem Ethereum naslovu.

Z uporabo stabilnih kovancev se lahko uporabnik zaščiti pred volatilnostjo trga, hkrati pa ima popoln nadzor nad temi kovanci, saj niso v banki, ampak v njegovi kripto denarnici.

DeFi trgovanje

Kdor je že kdaj kupoval kriptovalute ve, da si je za to potrebno ustvariti račun na neki kripto borzi (kot je slovenski Bitstamp), ter tam najprej opraviti podrobno verifikacijo z osebnim dokumentom, predno mu je trgovanje sploh dovoljeno.

Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da ta način definitivno ni DeFi. Kripto borze so centralizirane institucije, za katerimi stoji neko podjetje, ki zaradi regulatornih zahtev ne more dovoliti ravno komur koli trgovanje na njihovi platformi.

Prav tako je lahko problematično ravnanje borz z osebnimi podatki uporabnikov, predvsem s tako občutljivimi zadevami, kot so skenirani osebni dokumenti. Le-ti lahko kaj hitro končajo na kakšnem črnem trgu na internetu, bodisi zaradi vdora v strežnike kripto borze, bodisi zaradi zlonamernih lastnikov določenih kripto borz.

Veliko bolje je uporabljati decentralizirane kripto borze (DEX), ki so prav tako relativno nov izum.

Najbolj popularne decentralizirane kripto borze so Uniswap, SushiSwap, Balancer ter Kyber.

Na njih ni potrebne nobene registracije, niti ni potrebno pošiljati svojih sredstev na Ethereum račun borze. Vse se počne preko lastnega Ethereum računa, tako da imamo uporabniki svoja sredstva ves čas pod nadzorom.

Tako kot DeFi stabilni kovanci, so tudi DeFi borze le programi, ki tečejo na Ethereum blockchainu in jih ne nadzoruje nobeno podjetje. Zato ti nihče ne more preprečiti uporabe tega programa, niti ga nihče ne more izbrisati iz blockchaina. Program je decentraliziran in na voljo komur koli za uporabo.

DeFi depoziti in posojila

Najbolj osnovni bančni storitvi sta depozit in posojilo.

Depozit je preprosto denar, ki stoji na našem bančnem računu. Lahko je nevezan (denar, ki je na tekočem računu), ali pa vezan za določeno obdobje (vezani depoziti). Vezani depoziti imajo ponavadi višjo obrestno mero, kot pa denar, ki nam je prosto razpoložljiv na tekočem računu.

Depoziti pa seveda ne stojijo in čakajo na banki, temveč jih banke uporabljajo za posojila. V kolikor neka oseba želi posojilo, ji ga banka (pod določenimi pogoji) dodeli in za to zaračuna določeno obrestno mero.

Obrestne mere za posojila so višje, kot pa so obrestne mere depozitov. Razlika je zaslužek banke, in to je najbolj osnovni poslovni model vsake banke.

Tudi v DeFi svetu obstajajo aplikacije, ki omogočajo depozite in posojila.

Kot že rečeno, DeFi aplikacije so programi, ki samostojno tečejo na blockchainu, zato v ozadju ni nobene banke, ki bi odločala o pogojih depozitov in posojil, ampak vse poteka avtomatično.

Najbolj znani tovrstni DeFi aplikaciji sta Aave ter Compound. Obe omogočata zelo preprost način uporabe, brez kakršnih koli birokratskih ovir, ki jih poznamo iz tradicionalnega finančnega sveta.

Kdor koli lahko, npr. na Aave, položi depozit (npr. svoje sUSD stabilne kovance) ter v zameno dobiva obresti.

Na drugi strani pa lahko nekdo drug vzame posojilo v sUSD ter za to posojilo plačuje obresti.

Oseba, ki je oddala depozit, se ne rabi ukvarjati z izbiro posojilojemalca, saj za to poskrbi Aave sam. Prav tako uporabniki ne določajo višine obrestne mere, ampak za to prav tako poskrbi Aave. Obrestna mera je fleksibilna (spremenljiva), glede na ponudbo in povpraševanje, čeprav nekatere DeFi aplikacije omogočajo tudi fiksno obrestno mero.

Kaj, če posojilojemalec ne vrne posojila?

To je zelo relevantno vprašanje, saj Aave in Compound ne moreta izvesti pravne akcije proti neplačnikom, kot to lahko naredijo banke v tradicionalnem finančnem sistemu. Aave in Compound, kot smo že rekli, sta le decentralizirana računalniška programa, nič več.

Zatorej morajo taki programi, ki omogočajo posojanje, delovati na malce drugačen način. Posojila ne more dobiti kar vsakdo - ampak, če smo iskreni, tudi v bankah posojila ne dobi kar vsak človek. Za posojilo je vedno potrebno dati neko zavarovanje. In v primeru DeFi aplikacij je to zavarovanje v obliki neke druge kriptovalute.

Primer:

Recimo, da si želi neka oseba vzeti Aave posojilo v višini 1000 sUSD (kar je ekvivalent 1000 ameriškim dolarjem).

Ta oseba mora za to na Aave kot zavarovanje kredita naložiti določeno količino kriptovalute Ethereum, in to ne le v višini kredita (1000 USD), ampak v večkratniku tega zneska.

Recimo, da Aave v tem primeru od posojilojemalca zahteva, da kredit v višini 1000 sUSD zavaruje z 8 ETH (kar je v času pisanja tega članka vredno cca 2000 USD).

V kolikor oseba ne vrne kredita, se teh 8 ETH porabi za poplačilo kredita. V kolikor pa oseba kredit (z obrestmi) v celoti vrne, pa dobi nazaj vseh 8 ETH.

Ampak zakaj bi nekdo želel vzeti kredit, če pa že ima dovolj premoženja v ETH? Zakaj preprosto ne proda polovice svojih Ethereum kovancev in tako pride do željenega zneska v dolarjih?

Zato, ker ta oseba verjetno računa na to, da bo v tem vmesnem času, ko potrebuje znesek v dolarjih, vrednost Ethereuma močno zrasla.

Zato si ne želi prodati dela svojih ETH kovancev, ampak raje vzame kredit na Aave, saj ne želi zamuditi rasti Ethereuma.

Razlogi so lahko tudi drugačni, npr. kredit ni obdavčen prihodek, medtem ko donos v kriptovalutah ponekod je.

Več o DeFi aplikacijah za depozite in posojila si lahko prebereš v našem članku: Kako zaslužiti z obrestmi od DeFi depozitov?

DeFi likvidnostni bazeni

Do sedaj smo si pogledali dokaj osnovne finančne storitve, ki jih poznamo vsi: "bančni" račun, trgovanje, depoziti in posojila.

Obstajajo pa tudi bolj napredne storitve, kot so likvidnostni bazeni oz. zagotavljanje likvidnosti nasploh.

Običajni ljudje teh stvari ne poznajo, saj je to nekaj, kar jim v tradicionalnem svetu ni na voljo. Likvidnostne storitve zagotavljajo večje institucije na finančnih trgih, ki imajo dovolj finančnih sredstev, da lahko nekaj takega sploh počnejo.

Za lažje razumevanje si poglejmo še en primer:

Recimo, da si želiš ustvariti spletno borzo (ni pomembno, ali je to delniška borza, ali forex, ali kripto borza ali pa kaj drugega). Torej želiš si narediti spletno platformo, kjer bodo lahko ljudje drug od drugega kupovali, ali si prodajali neke finančne instrumente (bodisi delnice, valute, zlato ali kaj drugega).

Na voljo imaš ekipo programerjev, ki ustvari super produkt, torej platformo za trgovanje (borzo). V tehničnem smislu je vse tip-top. Ampak to je bil šele lažji del posla. Zdaj pride težji del: pridobivanje uporabnikov.

Ker tvoj produkt temelji na redni interakciji med ljudmi (prodajanje/nakupovanje), potrebuješ dovolj veliko maso uporabnikov, da lahko platforma sploh normalno obratuje.

Če se bo v tvojo borzo registriral uporabnik, ki bo želel kupiti recimo Microsoftovo delnico, vendar zaradi pomanjkanja uporabnikov na njej ne bo nikogar, ki bi to delnico prodajal, bo ta uporabnik zapustil tvojo platformo in se verjetno nikoli več vrnil.

Raje bo šel h konkurentu, ki ima veliko več uporabnikov in s tem več likvidnosti.

Problem je, ker na začetku poti skoraj nobena platforma nima kritične mase uporabnikov, saj je šele začela obratovati. Zato mora za ustrezno likvidnost poskrbeti na drugačen način.

Tukaj pridejo v igro ponudniki likvidnosti.

Ponudnik likvidnosti ima na voljo velike količine določenih finančnih instrumentov (npr. delnic), ki ti jih lahko da na razpolago, in ti to storitev, seveda, zaračuna. Tako tudi če na tvoji borzi še ni nikogar, ki bi prodajal Microsoftove delnice, lahko preko ponudnika likvidnosti morebitnemu kupcu omogočiš nakup te delnice.

S podobnim problemom se soočajo tudi kripto borze - tako centralizirane, kot tudi decentralizirane. Na začetku nobena izmed njih nima dovolj likvidnosti, zato mora najti partnerja, ki to likvidnost dostavi.

Ena možnost so centralizirani ponudniki, to so institucije (ali pa tudi posamezniki), ki imajo v lasti večje količine kriptovalut in so za primerno plačilo pripravljene borzam pomagati pri likvidnosti.

Z razvojem DeFi-ja, pa so prišli t.i. likvidnostni bazeni, torej decentralizirane aplikacije, ki ponujajo likvidnost.

Kar je še posebej dobro pri takih DeFi aplikacijah, je to, da lahko v likvidnostni bazen svoja sredstva posodi kdorkoli, tudi manjši imetniki kriptovalut. V zameno pa dobijo sorazmeren delež od provizij, ki jih aplikacija zaračuna tem, ki potrebujejo likvidnost.

Najbolj znani likvidnostni bazeni so Bancor, Curve, Balancer ter Uniswap. Slednja dva smo omenili tudi pri decentraliziranih borzah, saj ponujata obe storitvi - tako likvidnost (ki jo uporabljajo npr. borze, kot so 1inch.exchange), kot tudi samo trgovanje.

O likvidnostnih bazenih (ter kako jih lahko uporabljamo) bolj podrobno v tem članku.

Kaj, če države prepovedo DeFi in kriptovalute?

DeFi in kriptovalute nasploh so tehnološki napredek. Prepovedovati kriptovalute je približno tako, kot če bi želeli v 90ih prepovedati svetovni splet oz. kar cel internet.

Ne le da je to zelo težko dejansko izvesti, ampak tudi če bi se država res tako močno zaprla, bi to uničilo njen gospodarski razvoj.

Avtomatiziran finančni sistem

DeFi ne pomeni le decentraliziranih financ, ampak (ali pa predvsem) tudi avtomatizirane finance. Ter standardizirane finance, saj DeFi aplikacije uporabljajo enotne in odprtokodne protokole, kar pomeni, da se med seboj lažje povezujejo.

Na primer, v DeFi ni težav pri prenosu kriptovalute iz ene decentralizirane aplikacije na drugo, medtem ko v tradicionalnem svetu, recimo, delnic ne moreš prenašati med borzami.

Kljub temu, da je decentralizacija bila večkrat omenjena v tem članku, sta verjetno še bolj pomembna aspekta DeFi-ja ravno avtomatizacija ter povezljivost različnih finančnih aplikacij zaradi enotnih standardov. In proti temu tradicionalni finančni svet ne more tekmovati.

Kaj lahko naredijo institucije starega finančnega sveta?

Zavedati se morajo, da se bo v naslednjih desetletjih njihov posel močno spremenil.

Kljub temu morajo k tem spremembam pristopiti pozitivno ter z namenom prilagoditve, zato da najdejo svoje mesto v tem novem svetu.

Institucije, ki se bodo spremembam upirale, bo povozil čas.

Tistim, ki se bodo spremembam prilagodile, in bodo aktivno sodelovale v DeFi sistemu, pa bo posel še močneje zrasel, saj DeFi ponuja ogromno priložnosti.

Zaključek

DeFi svet je še veliko širši, kot le to, česar smo se dotaknili v tem članku.

Pokrili nismo še kar nekaj stvari, kot so npr. oraklji, mostovi med različnimi kripto omrežji oz. blockchaini, derivati, staking (deleženje?), plačilni sistemi in plačilne kartice itd.

Več sledi v naslednjih objavah, zato nas redno spremljajte.

Kje lahko preizkusim DeFi posojilne platforme?

Za začetnike je najboljše, če začnejo DeFi produkte prizkušati na omrežju Polygon, saj ima to najcenejše transakcije. Prav tako pa si lahko sredstva na Polygon naložiš iz različnih centraliziranih borz, na primer iz Binance, Crypto.com ali OKX.

Preko storitve Ramp (povezava) pa je celo možen direkten nakup kripta s kreditno kartico na Polygonu. Glejte le, da boste najprej kupili kriptovaluto Matic, ki je nujna za plačevanje provizij na Polygon omrežju (5 ali 10 MATIC tokenov je čisto dovolj za ogromno transakcij).